Kaj je footbag?

Footbag je razvijajoči se šport in izvira iz Severne Amerike. Danes ga igrajo v več kot 50 državah sveta. Footbag obstaja kot tekmovalni šport v različnih oblikah vse od leta 1972. Vsako leto se po svetu odvija vse več turnirjev in festivalov.
Tekmovalni footbag nadzoruje Mednarodna zveza footbag igralcev (International Footbag Player Association, Inc.), ki je neprofitna dobrodelna organizacija in promovira footbag po celem svetu. Pravila objavlja in odobri Mednarodni footbag odbor (International Footbag Committee, IFC).

Discipline

Footbag pozna več disciplin. Najbolj razširjeni sta prav gotovo footbag net (katerega igramo tudi mi), ter footbag freestyle. Medtem ko je freestyle bolj individualne narave, pa je footbag net usmerjen proti neposrednim bojem z nasprotniki. Poznamo pa tudi druge discipline, kot so footbag golf, four square in mini net (foot-c).

Net (igra na mrežo)

Footbag net je šport, kjer morajo igralci na badminton igrišču (13,40m x 6,10m) z nogo pod kolenom spraviti žogico čez 152,4 cm visoko mrežo. Igra se v igri enic in dvojic. Pri enicah mora igralec spraviti žogico čez mrežo na nasprotno stran v največ dveh udarcih. Pri igri dvojic pa imata igralca (enako kot pri odbojki) na voljo tri izmenične udarce. Pravila točkovanja so enaka kot pri stari odbojki, torej, točko dobi tisti, ki servira. Največkrat se gra na dva dobljena seta do 11 ali do 15 (po dogovoru).
Footbag net združuje taktično pokrivanje igrišča (kot pri tenisu) ter dvigni in zabij strategijo iz odbojke. Igralci pogosto zabijajo žogico čez mrežo s pomočjo podplata, notranjega udarca ali zunanjega potiska. Celo bolj kot zabijanja so občudovanja vredna reševanja, ki jih igralci uporabljajo med obrambo. Igralci lahko blokirajo zabijanja tudi v zraku z osupljivimi bitkami nad mrežo.
Pri footbag netu se za brcanje žogice najpogosteje uporabljajo notranja in zunanja stran čevlja, lahko tudi s prsti.Pri zabijanjih je pogost tudi udarec s podplatom. Zaradi lažjega pokrivanja igrišča je zelo pomembno, da imajo igralci tako levo kot desno nogo enakovredno dobri. Udarec z zunanjo stranjo je pri večini najuporabnejši, saj z njim tako sprejemajo kot tudi podajajo sebi ali soigralcu. Udarci s prsti/nartom so najbolj pogosti, ko žogica pada pred igralca. Notranja stran čevlja se uporablja tako za sprejemanje kot podajanje in zabijanje čez mrežo. Najpogostejši pa je ta udarec pri serviranju, čeprav nekateri igralci uporabljajo tudi serviranje s prsti al še redkeje z zunanjo stranjo.

Za zabijanje se šteje, ko igralec brcne žogico čez mrežo in ta leti samo navzdol. Zabijanja so lahko stoje (ena noga je na tleh) ali v zraku (obe nogi sta med udarcem v zraku). Seveda so zabijanja v zraku veliko bolj atraktivna in omogočajo veliko manjši kót kot tudi hitrejši udarec žogice. Še nekaj zabijanj, ki so najpogostejši pri footbag netu: imena zabijanj s posnetki .

 

Freestyle (prosti slog)

Kot že samo ime pove je footbag freestyle disciplina, ki se igra skoraj brez omejitev; kjerkoli in kadarkoli. Freestyle lahko igraš sam ali v skupini. Običajno se igra v skupinah do 5 oseb. Cilj je obdržati žogico v igri kolikor dolgo je le mogoče. Izvajajo se različni udarci in triki na možne načine, kolikor ti pač gibalne sposobnosti omogočajo. Kot nekateri drugi športi se pri tekmovalnem freestyle-u ocenjuje tako nastop kot tudi tehnična plat.
Freestyle se je skozi čas razvijal in danes ločimo med dvema tipoma, med staro in novo šolo freestylea. Stara šola je v bistvu le pobrcavanje in igranje v skupini, medtem ko je novodobni freestyle bolj individualen in temelji na izvedbi težkih trikov in raznih kombinacij.
Za čimboljšo kontrolo je potrebno imeti mehko, skoraj prazno žogico. Premer žogice naj bo 4-6 cm in teža od 25 do 45 gramov. Tekmovalne žogice so narejene iz tankih in zelo mehkih materialov. Šivi so skriti in so le malo napolnjene, ponavadi z mivko. V osnovi mora torej biti freestyle žogica lahko vodljiva in, kar je najpomembneje, se jo lahko ujame na nogi (se ne sme skotaliti iz nje).
Seznam trikov s posnetki izvedb si lahko ogledate tukaj.

 

Foot-c (mininet)

Foot – C ali mini net ni nič drugega kot pomanjšana različica igre na mrežo, enaka so tudi pravila. Razlikuje se le velikost igrišča in mreže. Kljub temu, da je Mini net lahko primerno vadbišče za začetnike, pa se ga največ igra po koncu tekmovanja ob prijetnem vzdušju in ga igrajo tako freestyle kot net igralci. Ob svoji nezahtevnosti je primeren tudi za popolne začetnike:-). Za igranje potrebuješ kredo ali lepilni trak, odvisno od terena, mini mrežo (lahko tudi kako staro badminton mrežo, prepognjeno na pol) in dve stojali. Ob pomanjkanju profesionalnih stojal za mrežo, lahko tudi nekoliko improviziraš. Stojala (lesene/kovinske palice) lahko privežeš ob mizo ali kak drug težji predmet in igra se lahko začne.

 

Golf

Footbag golf je igra, kjer morajo igralci, enako kot pri golfu, s čim manj udarci spraviti žogico do predhodno določenih lokacij. Igra je bolj zabavne narave in se jo lahko igra v parkih ali mestnih središčih.

Zgodovina

Že prvotni lokalni prebivalci jugo-vzhodne Azije in Severne Amerike so imeli v navadi brcanje raznih objektov za zabavo in igranje. To so bile ponavadi ročno šivane žogice ali perjanici (badminton) podobni objekti.
Skozi zgodovino se je zvrstilo več različnih vrst igre z različnimi pravili in nameni. Ponekod je bila za igro dovoljena uporaba rok, večinoma pa je glavni in najbolj pogost namen te igre obdržati objekt v zraku s pomočjo nog in stopal. Ruševine v Palenqe-ju v Mehiki kažejo, kako so Maji uporabljali noge in žogico kot glavna elementa igre. Brez dvoma se je footbag freestyle z obvladovanjem gravitacije razvil prav iz teh starodavnih iger.
Skozi stoletja so v državah, kot so Laos, Tajska in Malezija razvili igro z žogo iz bambusa, velikosti malo manjše od rokometne, ki so jo imenovali Takraw. Ta igra se imenuje Sepak Takraw (sepak v malezijskem jeziku pomeni udarec, takraw pa v tajskem jeziku žoga). Najpogosteje se igra na igrišču čez mrežo (net igrišče). V 60. letih prejšnega stoletja se je ta igra razvila v moderen tekmovalen šport, ki danes spada med najpopularnejše športe na Tajskem in v Maleziji. Tekmovalni footbag net je navdih črpal prav iz te igre.

Poleti leta 1972 je John Stalberger srečal Mikea Marshalla, ki je takrat brcal doma narejeno, s fižolom polnjeno žogico. John in Mike sta postala prijatelja in začela z igro, ki sta jo poimenovala »Hacking the Sack«. Takoj sta postala zasvojena z novo igro, zato sta jo želela približati tudi širši publiki. Začela sta s proizvodnjo žogic, ki sta jih poimenovala »hacky sack«, ter kmalu tudi s komercializacijo novega produkta in igre. Kmalu sta poimenovala tudi šport, ter ga tako ločila od njunega izdelka in od takrat poznamo šport kot footbag.
Leta 1975 je Mike Marshall tragično umrl za posledicami srčnega napada, star komaj 28 let. Stalberger, ki je bil odločen, da uresniči njuno vizijo o footbagu kot športu, je nadaljeval s promocijo izdelka in igre. S pomočjo prijateljev je ustanovil National Hacky Sack Association (NHSA), na koncu pa prodal pravice za žogico hacky sack podjetju Kransco, ki je doslej izdelovalo frizbije.
V letih, ki so sledila, so se po vsem svetu začeli pojavljati mnogi navdušenci nad novim športom in footbag je zaživel. Po vzoru odbojke in tenisa so igralci začeli brcati žogico najprej na odbojkarskem, ne dolgo za tem pa na badminton igrišču čez 152,4 cm (5ft) visoko mrežo. Tako je nastal »footbag net«, ki je postal priljubljen in atraktiven alternativen šport. Najpopularnejša različica igre pa je postal »freestyle footbag« , kjer igralci delajo razne trike z žogico. Naprednejši igralci izvajajo svoje rutine v spremljavi glasbe, podobno kot pri ritmični gimnastiki ali umetnostnem drsanju.
Mikeove in Johnove sanje so se povsem uresničile. Iz brcanja male žogice ( hackin the sack) je nastal šport, nad katerim se danes navdušujejo povsod. Na svetu je trenutno več kot 1300 klubov iz več kot 50 držav.

 

Evropa

Medtem ko se v Severni Ameriki tekmovalni footbag igra že dobrih 30 let, pa se je v Evropi ta šport množično uveljavil šele kakih 10 let pozneje. Prvo pleteno žogico (hacky sack) je v Evropo iz ZDA sicer prinesel že danec Torben Wigger leta 1980, vendar se inovacija ni takoj prijela. Danes veliko ljudi pobrcava »pletenko« (tudi pri nas), bodisi učenci pred poukom ali le kot zapravljanje prostega časa, a le redki med njimi se lotijo brcanja bolj resno. Večina igralcev je začela svojo pot k tekmovalnemu footbagu prav na ta način. K razvoju športa v Evropi pa je, poleg Wiggerja, prav gotovo največ prispeval Allan Hartman Petersen (prav tako iz Danske), ki je širil vest o športu in tekmovanjih po Evropi. Allan je bil med drugim tudi 4-kratni svetovni prvak v različnih kategorijah športa, in sicer med leti 1993 in 1996. Allan je bil poznan tudi kot odličen šivalec žogic, ki so jih uporabljali najboljši svetovni igralci. Veliko je prispeval k oblikam žogic, s katerimi se igra še danes.
Footbag se je v Evropi najbolj razvil na Finskem, kjer se je leta 1997 odvil tudi prvi IFAB/WFA sankcioniran turnir izven Severen Amerike, na Češkem in v Nemčiji. Sledile so jim tudi druge evropske države (Švedska, Danska, Avstrija, Francija, Rusija, Madžarska, Poljska, …). Med njimi zadnja leta vztrajno korakamo tudi mi, ki predstavljamo šport v Sloveniji in Slovenijo v športu. Prvi so se, če odštejemo oba Danca, mednarodnih turnirjev na drugem koncu velike luže začeli udeleževati Finci. Seveda so bile največje ovire finančne narave. Za prelomnico v footbag zgodovini Evrope lahko štejemo leto 2003, ko je šport tudi uradno našel prostor na stari celini. Velika zasluga gre organizatorjem svetovnega prvenstva v Pragi, ki so kot prvi v Evropi organizirali turnir, ki so se ga udeležili vsi, ki kaj pomenijo v tem športu. Footbag so približali evropski javnosti in predvsem igralcem, ki smo lahko spoznali čar te igre v živo.

 

Slovenija

Footbag je k nam prišel čisto po naklučju. Prvo pletenko je k nam leta 2001 prinesel Paul Alexander, Francoz, ki je v Sloveniji služil civilni vojaški rok. Tudi mi smo začeli z malo pleteno žogico, ki smo jo kupili daljnega leta 2002. V začetku je bilo to le brcanje kot alternativa posedanju po lokalih, ker pa je bila naša strast iz dneva v dan večja, smo iskali način, da bi lahko igrali tudi pozimi. Povezali smo se s Klubom študentov Kranj, kjer so nam omogočili uporabo telovadnice. S tem smo postali projekt, ki je trajal eno leto, oktobra 2003 pa se je projekt prelevil v sekcijo Footbag Kranj. Še istega leta smo se udeležili svetovnega prvenstva v Pragi. Tam smo v živo videli igrati legende športa, ki so nam s svojo igro prikazali čar te vznemirljive in izjemno zanimive igre. Od takrat smo zamenjali kar nekaj kompletov čevljev in zdelali kar nekaj žogic. Največji uspeh za klub je leta 2017 dosegla naša članica Lena Mlakar Jereb, ki je postala tako evropska kot svetovna prvakinja. Ostale uspehe si lahko ogledate tukaj.

Športno rekreativno društvo Footbag Kranj
Matična št.: 4103556000
Davčna št.: 19224125

Piši nam:

12 + 5 =